16 Nov Kako do tega, da otrok spi v svoji sobi
Bo spalnica končno le moja/najina? Kjer bom v tišini, v miru, ob luči in v topli postelji spet lahko prebrala kakšno knjigo, ki me že tako dolgo čakajo na nočni omarici?
Vsi trije otroci so bili do več kot dveh let pri naju v spalnici, v manjši posteljici ali pa kar v najini postelji. Tako smo imeli, ker je bilo meni lažje, lepo, ker sem veliko noči sama in zato, ker je najlepše najinim otrokom. Ampak, odločitev je padla. Dovolj mi je moje utrujenosti, zbujanja, brc in nastopil je čas, da naš korenjak preizkusi svojo novo, veliko posteljo. Dajem mu možnost, da se nauči te spretnosti in se nauči zaspati sam oziroma vsaj drugače kot do sedaj.
Samo dva načina sta:
✅ Postopno, kar pomeni z več koraki
• smo zraven otroka, sedimo na stolu ob postelji, mu damo roko, ne govorimo, ne beremo, ne pojemo – vse to naj bo rutina pred odhodom v posteljo, čim manj oziroma nič očesnega kontakta, res nežna nočna lučka ali priprta vrata, otroka ne dvigujemo.
• čez čas se s stolom odmaknemo stran od postelje in, ko zaspi odidemo iz sobe.
✅ hladen tuš, en sam korak
• otroka odložimo v posteljo in gremo ven iz sobe, pod nobenimi pogoji se ne vračamo k otroku, če pride ven iz sobe, ga toliko dolgo vračamo nazaj, da v postelji obstane.
Nekateri strokovnjaki zagovarjajo drugi način, ker to jokanje naj ne bi škodilo otroku in njegovi samopodobi. Ko otroku nudimo manj pozornosti, mu s tem omogočimo, da izoblikuje spretnosti kot sta pomiriti samega sebe in samostojnost.
Oba načina sta prava, od nas staršev pa je odvisno katerega bomo izbrali.
Držite pesti, današnji večer bo za nas drugačen in upam, da tudi uspešen. Če se še kdo odloča za ta korak pa želim srečno! Tri, štiri, gremooooo.🙌🙌💪💪