18 Nov Moj, tretji način
Ne prvi in ne drugi način.
Že nekaj časa sem se odločala o tem, da je počasi dovolj, a vedno našla izgovor.
Veliko noči sem sama in zato mi je bilo tako najlažje in najmanj stresno. Vedno sem šla z vsemi, ko so še zelo majhni v mojo posteljo. Ko so zaspali, sem dala zraven vzglavnik in potiho odšla stran.
Opravim še vse kar mi je ostalo za ta dan in, ko čutim, da sem utrujena se uležem zraven k otroku in zaspim. Tako mi je najbolj odgovarjalo, ker nisem rabila vstajati 100x na noč, v primeru, da se zbudi, joka, ko je še mlajši, obdobje dude, sem bila zraven in je tako otrok najhitreje zaspal nazaj.
Veliko sem že brala, pa zdaj spet berem in dva načina, ki sem ju opisala danes popoldan pri nas ne prideta v poštev.
Imam svoj način in danes mi je uspelo. Poslušam sebe, svojega otroka poznam toliko, da vem kaj potrebuje.
✅ Moj, pa recimo temu tretji način je:
Že popoldan sem mu pokazala kje bo danes spal. Njegov odgovor je bil seveda: “Ne bom mama, ne bom tuki in je pokazal na vrata od spalnice.”
Zvečer ga odložim v svojo novo posteljo in se uležem zraven. Kar je bilo danes drugače, kot v moji postelji, je naslednje: bila je prižgana mini nočna lučka, priprta vrata in, ko sva ležala sem rekla lahko noč in zaprla oči. Na več načinov je poskušal, da bi se pogovarjala, mi odpiral oči, vendar sem bila ves čas tiho in samo vsake toliko časa naredila potiho pssst, psssst. Ko je bil obrnjen stran sem ga seveda opazovala. Gledal je po sobi, opazoval kaj vse je zanj novega, me držal za roko in zdel se mi je zelo miren, kot da bi razumel, da bo vse v redu. Dolgo se že ni tako stiskal k meni in zaspal v roku pol ure popolnoma mirno, brez dretja, brez joka.
To je šele začetek. Bom videla kako bo potekala noč in vam znala kaj več napisati v naslednjih dneh. 💪💪❤️