28 Okt Moja prva s. knjiga
“Moja knjiga lepo prosi, da jo čista roka nosi.” Verjetno se še spomnite te povedi?
Prekrasni spomini. Kako veliko mi je v osnovnošolskih časih pomenila moja prva spominska knjiga. Imela je čudovite žametne platnice, v njej pa ogromno risb, želja in verzov mojih prijateljev, sošolcev, domačih in sorodnikov.
Še zdaj jo imam v očeh, pod prsti čutim tisto mehkobo platnic, nekaterih risb se spomnim še v živo, našla pa je verjetno ne bom več. Prevečkrat sem se selila in le kje je pristala?
Zdaj, ko imam sama otroke spet toliko bolj podoživljam svoje otroštvo. Več dni je že stala na pultu in vsak dan znova me je vprašala: “Mama si že našla čas in mi nekaj narisala?”
Včeraj pozno zvečer sem si vzela čas za pikapolonico in mavrico in ji tako pričarala jutranji nasmeh na obraz.
“Hvala mama. Mi je všeč.”🐞🌈
Do sedaj sva ji v spominsko knjigo narisali le jaz in sestrica. Zdaj pa jo bodo počasi s svojimi umetninami polnili še njeni prijatelji.
V spomin Zarji.