09 Feb Prva nosečnost
Prva nosečnost. Veselje in žalost hkrati? Dvom, veliko vprašanj brez odgovora.
Ko zagledaš črtico. Kaj res? Se odpeljem ponovno do lekarne, po še en ClearBlue. Doma preverim še enkrat. Vauuuuu! Vesela, presrečna, za trenutek pa vendarle tišina. Žalost. Dojamem.
Noseča sem, najbolj vesela novica, ki sem jo takoj povedala partnerju. Srečna oba. Izraz na najinem obrazu ni bil še nikoli tako lep. Objem tako topel in močen. Midva, mi, najino, samo najino.
Potem pa jok. Prva misel kmalu za tem je bila:” Pa moja mama, babica, kaj nikoli ne bo videla mojega otroka, me objela, ga objela…”
To je res težko. Če komu, želiš to najlepšo novico povedati najprej partnerju in potem svoji mami. No, jaz te možnosti nisem imela.
Vseeno greš naprej, vedno pa me spremlja misel na njo. Kaj bi rekla, kaj bi mi svetovala, kako bi mi lahko pomagala. 1001 vprašanje, jaz pa nimam v tistem trenutku nobenega, ki bi mi znal odgovoriti tako, kot bi mi moja mama.
Ostanem močna in verjamem v to, da mi pomaga na drugačen način. Zadostuje mi tolažba, da bi bila najbolj ponosna name in da moram (pre)živeti naprej. Od zdaj naprej tudi za srček, ki bije v meni.
Prva nosečnost je potekala brez večjih težav. Imela sem veliko časa za počitek, branje, za pripravo na prihod novega družinskega člana. Sobico sva s partnerjem začela urejati že, ko sem bila noseča tri mesece. Ja tako je, ko pričakuješ prvega otroka. Najina zveza je dobila še večji pomen.
Polagam vam na srce, še danes močno objemite svojo mamo, vprašajte jo za nasvet, jo cenite in spoštujte. Če le imate to možnost. Jaz je nimam več.
Lahko deliš svojo izkušnjo in mnenje o tem. Kako si ti doživljala prvo nosečnost in kakšni so občutki, ko to veselo novico sporočiš svoji mami. Zelo bom vesela vsake vaše zgodbe.