13 Apr Velika jajca in ogromno potrpežljivosti
Ste že kdaj naredile kaj takega za kar niste verjele, da zmorete? Si upate? Bi se podale v neznano?
Danes bom napisala nekaj o tem, da se vse da, če se odločimo, verjamemo vase in smo pugumne. Za tale naš obisk je bilo potrebno imeti jajca! Resno.
Brez heca. Tole je bil en moj podvig, na katerga sem še danes ponosna. Takrat, že kar nekaj let nazaj, sem se s pomočjo prijateljice, ki mi je uredila vse kar se tiče poleta, odločila za največje presenečenje.
Partner je bil službeno odsoten več mesecev. Nič ni vedel kaj pripravljam zanj. Odločila sem se, da ga obiščemo.
Očeta sem prosila le, da me počaka na letališču v Ljubljani, da mu predam v varstvo psa in počaka z mano, dokler ne gremo mimo carine.
Dve mali punčki in jaz smo se tako zelo veselile, da končno vidimo atija. Z letalom smo odpotovale k njemu v Pariz.
S sabo sem tovorila tudi voziček. Pri pregledu skozi carino sem ga morala razstaviti. Bil je preširok za skozi rentgen, zato sem morala dati dol vsa kolesa in dati vsak del posebej skozi rentgen. Ne, nihče tam mi ni pomagal in Zarja je takrat pazila Tito, ker se je vmes seveda splazila naprej. Švicala sem kot konj, ampak ostala mirna.
No, pa to še ni bilo vse. Malo naprej so me zasliševali še, kaj za enega vraga imam to v previjalni torbi. S sabo sem namreč, v mali posodici za na letalo, imela mleko v prahu. Tudi to so preverili.
Končno so bili mimo vsi ti pregledi. Počakati je bilo potrebno le še na vkrcanje in polet k našemu atiju. Prav to mi je dalo moč, da sem se odločila speljati tak podvig, zame je bil, res.
Pred vstopom na letalo, me je čakalo ponovno zlaganje vozička (bolj vam priporočam res nekaj malega, marela recimo), ker smo mi potovali s športnim vozičkom in ga dajo potem med prtljago. Torej, po letu vas čaka še nošenje otroka do tam, kjer dobiš nazaj spet svoj kovček in voziček.
Končno pridemo do svojih mest na letalu. Zarja je že lahko sedela na svojem sedežu, Tita pa je bila pri meni v naročju. Kakorkoli, da sta imeli takrat še obe dudi je bilo super. Zaradi letenja, sta si s pomočjo dude lahko iznačevali pritisk v ušesih brez nekega velikega joka. Zarja je sicer tožila, da jo bolijo ušesa, Tita razen tega, da je bila težje na miru, ni imela večjih težav.
S sabo sem imela par knjigic in kako manjšo igračo, pregledale smo vse revije, ki so bile tam, gledale skozi okno, predvsem pa sem si želela, da dve uri leta mineta dokaj hitro in mirno.
Ni najlažje za mamo, ampak se da. Lahko rečem, da sem ostala kar zelo mirna in da sta bili punčki dokaj v redu. Vmes seveda kaj jokali, bili lačni, žejni, imela sem zalogo s sabo, nekaj pa smo tudi dobili na letalu. Letalo je bilo seveda polno ljudi in ne želiš si, da si ravno ti tisti, ki si najbolj moteč.
Gospa, ki je sedela pred nami, mi je na koncu leta rekla, da je vesela, da vidi mamo, ki zmore ostati mirna in da mi čestita za pogum. Seveda se mi je zdelo lepo.
Kdaj je za presenečenje izvedel naš ati? Tik pred vzletom. Poslala sem mu le sporočilo s fotografijo nas treh na letalu in ga prosila, da nas počakal na letališču v Franciji. Ugasnila sem telefon in upala na najboljše.
Ko smo pristale in dobile svojo prtljago je ostala le še skrb ali je partner dobil moje sporočilo.
Ni vedel za naše presenečenje, torej se ni mogel pripraviti. Imel je delo in ker je gužva na cestah v tem mestu velika, je bil zanj to pravi šok. Imel je le dve uri časa, da zorganizira vse tako, da pride po nas na letališče. Malo smo ga morale počakati, ampak nam je uspelo.
To je bilo tako lepo srečanje, tako topel objem, toliko sreče in veselja vseh nas, da je z besedami težko opisati.
Kljub delu, ki ga je moral vseeno opraviti, smo preživeli skupaj pet čudovitih dni. Ogledali smo si mesto Pariz, Eifflov stolp in šli v živalski vrt.
Tak čas, kot je sedaj, se v meni prebujajo občutki vsega lepega, želje in načrtovanja za naše oddihe, dopust in manjša potovanja.
Želim si, da bomo v prihodnje še kdaj lahko presenetili našega atija, tokrat v še večji zasedbi.
Meni je to tako lep spomin in sem ponosna nase, da sem to izpeljala brez pomoči partnerja. Zanj je bilo to totalno presenečenje in ni mogel verjeti svojim očem.
Le pogumno. Mame smo zakon!